Med tem ko umetna inteligenca in roboti vse bolj vstopajo v naša vsakdanja življenja, se grafična industrija, tako kot številne druge, spopadajo z vprašanjem, kaj avtomatizacija in robotizacija dejansko prinašata. Strah ali priložnost? Je strah upravičen ali gre za neizogiben razvoj, ki prinaša več koristi kot škode? Na ta in številna druga vprašanja so odgovorili udeleženci panela “Kdo se boji avtomatizacije in robotov?”, ki je potekal v okviru konference Print 5.0.
Panel je združil dva različna, a izjemno relevantna pogleda iz prakse. Svoje misli sta z občinstvom delila gospod Marko Vranješ, solastnik tiskarne Grafotisak iz Grud, ki ima v svoji proizvodnji impresiven arzenal 27 robotov, in gospod Davor Ujlaki, direktor podjetja Muraplast iz Kotoribe, ki kljub visoki stopnji avtomatizacije za enkrat ne vidi smisla v uvajanju robotov oziroma robotskih rok, deloma zaradi narave dela.
Dva pogleda na robotizacijo
Grafotisak je s procesom robotizacije začel že leta 2017, odločitev pa, kot je povedal g. Vranješ, ni bila pogojena s takratnim trgom, saj je bilo delovne sile dovolj in so bili stroški nižji. Vendar je želja po izboljšanju učinkovitosti, zaščiti delavcev in dolgoročnem razvoju prevladala nad začetnim izračunom.
“Preprosto si nisem mogel predstavljati, da bi nekdo 40 let paletiziral knjige in vsak dan premikal štiri do šest ton papirja po rokah,” je poudaril g. Vranješ.
Po drugi strani pa je g. Davor Ujlaki iz podjetja Muraplast, ki deluje na področju fleksografskega tiska in plastične embalaže, predstavil povsem drugačen pogled in realnost proizvodnega okolja, v katerem roboti za enkrat niso stroškovno učinkovita možnost. Kljub visoki stopnji avtomatizacije v svojih obratih Muraplast trenutno nima niti ene robotske roke. G. Ujlaki je to pojasnil s specifičnostjo njihove proizvodnje, v kateri zvitki tehtajo od 2 kg do 900 kg, kar ne zagotavlja dovolj ponavljajočih se procesov za stroškovno učinkovito uvedbo robotov.
“Preprosto povedano, ni robotov, ki bi lahko dvigovali tako lahke kot težke tovore,” je pojasnil in dodal, da so največji strokovnjaki za robotiko v Evropi potrdili, da se jim takšna naložba trenutno ne splača. Namesto robotov se Muraplast zanaša na visoko avtomatizirane stroje, ki integrirajo vse procese od ekstruzije prek tiskanja in dodelave do končnega izdelka. Čeprav g. Ujlaki priznava, da ima mobilna robotika potencial v prihodnosti, za enkrat ne vidi pravih rešitev za njihovo panogo.
Zaposleni roboti
Danes v Grafotisku roboti opravljajo številna dela. Prvi robot, ki so ga uvedli, je bil namenjen paletiranju šivanih knjižnih blokov. Nato so prešli na avtomatizacijo paletizacije prepognjenih listov. Danes imajo osem robotov, ki delajo za osmimi prepogibnimi stroji.
Po tem so avtomatizirali vnos na vseh linijah za trde in mehke vezave. Avtomatizirali so tudi paletizacijo in transport palet z dokončanimi fascikli v skladišče. V času panela je prihajal še en robot, ki se, kot je dejal g. Vranješ, ne splača. Gre za ponavljajoče se in dolgočasno delo v proizvodnji fasciklov, vendar se uvaja prav zaradi tega, da se razbremeni delavce.
Ljudje ostajajo ključna komponenta
Čeprav je bil poudarek predvsem na tehnologiji, se je tema delovne sile ponavljala skozi celotno razpravo. Oba govorca sta poudarila, da cilj avtomatizacije ni zmanjšanje števila zaposlenih, temveč povečanje produktivnosti in izboljšanje delovnih pogojev. Pravita, da je ključnega pomena skrbeti za ljudi, ki so že leta pomembni za podjetje, in jih ne zavreči.
Celoten panel je na voljo na Print Magazin YouTube kanalu. Vzemite si nekaj časa in ga poslušajte!
