Bližina meje z Avstrijo pomeni za slovenske tiskarje hkrati prednost in izziv, saj omogoča lažji dostop do zahodnega trga, medtem ko po drugi strani povečuje pritisk na trg dela. Gospoda Matica Štalekarja, direktorja podjetja GEP Štalekar, ki deluje v neposredni bližini avstrijske meje, smo povprašali, kako se s tem spopada grafična industrija v obmejnih regijah in kateri ukrepi lahko ublažijo posledice.
Kako se je intenzivnost delovnih migracij spremenila z vidika vašega podjetja?
Delovne migracije na obmejnem območju so se po odprtju trga dela EU znatno povečale. Avstrija in Nemčija že vrsto let privabljata delavce iz Slovenije, predvsem zaradi višjih plač in boljših socialnih pogojev. V zadnjih letih se je ta trend zaradi demografskih sprememb, nizke stopnje brezposelnosti in večje mobilnosti mlajše delovne sile še dodatno okrepil.
Ali v svoji proizvodnji čutite specifično pomanjkanje delovne sile?
V določenih fazah se pomanjkanje delovne sile zagotovo čuti, vendar se z njim za enkrat uspešno spopadamo z reorganizacijo kadrov in delovnih procesov. Na ta način se prepoznajo tudi visoko motivirani zaposleni, na katere se sistematično prenaša znanje.
Ali zaposlujete delavce izven Slovenije in s kakšnimi izzivi se spopadate pri njihovem vključevanju?
Da, zaposlujemo tudi delavce iz drugih držav, najpogosteje iz držav nekdanje Jugoslavije. Pomembno je poudariti, da si je večina od njih zgradila življenje v Sloveniji in se tukaj vidijo dolgoročno. Največji izzivi v procesu integracije so jezikovne ovire in zapleteni upravni postopki. Za naše podjetje še posebej dodaten izziv predstavljajo zelo visoke zahteve glede kakovosti. Vendar pa je z ustrezno podporo in s sistemom mentorstva integracija praviloma uspešna.
Katera kombinacija ukrepov vam je omogočila rast proizvodnje kljub močni konkurenci za delavce?
Najpomembnejši ukrepi so bili avtomatizacija in stalna modernizacija proizvodnje, strokovno interno usposabljanje zaposlenih, izboljšanje delovnih pogojev in dolgoročno načrtovanje zmogljivosti. Poleg tega ima pomembno vlogo večja prilagodljivost proizvodnje, ki nam omogoča hitrejše prilagajanje zahtevam trga.
