Slovenska grafična industrija ni izjema, ko gre za pomanjkanje usposobljene delovne sile. Bližina razvitejših trgov, kot sta Avstrija in Italija, še povečuje pritisk na delodajalce, zlasti v obmejnih regijah. O stvarnem obsegu te problematike in možnostih konkuriranja sosednjim državam smo se pogovarjali z gospodom Bernardom Bucikom, predsednikom Sekcije grafičarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Ali je pomanjkanje delovne sile trenutno največji operativni izziv za slovensko grafično industrijo ali je le eden izmed ključnih izzivov?
Pomanjkanje delovne sile je zagotovo eden izmed največjih operativnih izzivov za slovensko grafično industrijo, vendar nikakor ni edini. Panoga se istočasno spopada tudi s pospešeno digitalizacijo, z naraščajočimi cenami surovin, nenehnim uvajanjem novih tehnologij ter vse večjimi pritiski na kakovost in ceno končnih izdelkov.
Kako bližina Avstrije in Italije vpliva na odliv kvalificiranih grafičnih delavcev iz Slovenije?
Bližina teh trgov ima zelo izrazit vpliv na odliv delavcev. Višje plače, boljši pogoji in stabilnejši delovni sistemi naredijo te trge izjemno privlačne za slovenske zaposlene. Ta pojav je še posebej izrazit v obmejnih regijah, kjer je mobilnost delovne sile visoka.
Ali lahko slovenska grafična industrija sploh konkurira delovnim pogojem in plačam, ki jih ponujajo delodajalci v Avstriji in Italiji?
Realno gledano se slovenska grafična industrija težko v celoti kosa z ravnjo plač in delovnimi pogoji, ki jih ponujata Avstrija in Italija. Da bi bila slovenska grafična industrija konkurenčna, bi bilo treba zvišati plače ter izboljšati delovne pogoje in možnosti za napredovanje. Pomemben dejavnik bi bilo zmanjšanje davčne obremenitve plač.
V kolikšni meri so slovenske tiskarne odvisne od uvožene delovne sile? Ali je to še vedno kratkoročna rešitev ali postaja trajen poslovni model?
Slovenske tiskarne se že zanašajo na uvoženo delovno silo. Čeprav je bila mišljena kot kratkoročna rešitev, v praksi vse bolj dobiva značilnosti trajnega poslovnega modela. Kljub vsem izzivom, ki jih ta proces prinaša, za nekatere delodajalce postaja edini način za ohranjanje kontinuitete proizvodnje.
Kaj počne Sekcija za grafične oblikovalce, da bi rešil to težavo?
Sekcija za grafične oblikovalce dejavno sodeluje v več pobudah. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je ključnega pomena za prilagajanje učnega načrta dejanskim potrebam panoge. Poleg tega organiziramo strokovno izpopolnjevanje za povečanje ravni strokovnega znanja obstoječih zaposlenih, pri čemer si močno prizadevamo tudi za promocijo grafičnih poklicev med mladimi. Kot pomemben korak naprej izpostavljamo objavo Priročnika za grafične umetnosti, ki smo ga izdali lani ter ki služi kot praktično orodje in referenca za vse zaposlene v grafični industriji.
Kateri trije ključni ukrepi bi po vašem mnenju dolgoročno izboljšali stanje delovne sile v panogi?
Prvi ukrep je izboljšanje izobraževalnega sistema z večjim poudarkom na praktičnih znanjih in delu z najnovejšimi tehnologijami. Drugi ukrep se nanaša na zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. Tretji ukrep je spodbujanje strokovnega razvoja z dodatnimi specializacijami in možnostmi napredovanja. Ti ukrepi bi dolgoročno pripomogli k ohranjanju in povečanju kakovosti delovne sile v grafični industriji.
