Strojno vezenje (štik) zagotavlja največjo obstojnost personaliziranega dizajna na tkanini. Pogosto štik na izdelku preživi izdelek kot takšen. Kako zahtevna je ta tehnologija, smo poskušali ugotoviti v obrtniški tovarni Holmark, katere lastnik je gospod Marko Holjak.
Kaj je vaš core biznis danes in kakšne so vaše zmogljivosti?
Več kot 60 % prometa prihaja prav s področja strojnega vezenja, čeprav smo v zadnjih letih nekatere izdelke izpopolnili z DTF-tiskom. Razlog sta nižja cena in hitrost, pri čemer so izdelki, ki pridejo v DTF, na splošno cenejši in imajo krajšo življenjsko dobo kot na primer majice.
Čeprav nismo največji po številu nameščenih glav v obratu, imamo sodobne stroje in smo eden izmed najproduktivnejših obratov na Hrvaškem. Dva stroja imata šest glav, eden pa dve. Vsi trije stroji so tako imenovani modeli za težka dela, zasnovani za delo v treh izmenah, sedem dni v tednu.
Povezani ste s tehnologijo Ricoma. Kako jo ocenjujete v primerjavi z drugimi blagovnimi znamkami?
Da, delamo izključno na strojih blagovne znamke Ricoma. Stroji, ki jih imamo v uporabi, so namenjeni industrijski proizvodnji in so zelo vzdržljivi. Moje mnenje je, da lahko Ricoma z znanjem in s pravilno nastavitvijo da enake ali celo boljše rezultate kot nekateri konkurenčni stroji, ki so bistveno dražji. Naši stroji niso »plug and play« in niso za začetnike. Pomembni sta nam vzdržljivost in hitrost, in to dosežemo s to tehnologijo. S pomočjo izkušenega operaterja ta tehnologija omogoča vrhunsko kakovost z ugodnejšim razmerjem med naložbo in donosom.
Seveda je izjemno pomembna tudi kakovostna tehnična podpora. Danes večino posegov na stroju opravimo sami, a vedno imamo za seboj podjetje Šivanol, na katerega se zanesemo v primeru večje težave.
Kakšno vlogo igrata programska oprema in znanje v procesu strojnega vezenja?
Trenutno delamo v Stilisti (GMI), vendar razmišljamo o vrnitvi k Wilcomu. Današnja programska oprema je precej napredovala in poenostavila sam postopek priprave, vendar je za ustvarjanje vrhunske vezenine še vedno potrebna visoka raven znanja. Resno vezenje zahteva ročno pripravo. Delavec pri pripravi mora poznati material, na katerem dela, pa tudi različne vrste vezenja, ki bodo najbolje poudarila logotip na ozadju, in seveda uporabiti ustrezno nit.
Za delo na štikariji so potrebne izkušnje. Štik nikoli ni bil tehnologija hitrega in lahkega dobička. To je delo, ki zahteva znanje, izkušnje in natančnost. Toda ko se postavi na zdravih temeljih, s pravo tehnologijo, kakovostnimi materiali in izobraženimi ljudmi, lahko postane izjemno stabilen in dolgoročen posel.
Celoten intervju je bil objavljen v tiskani izdaji Print Magazina, številka 2/26, in si ga lahko preberete na povezavi.
