V drugem pogovoru v naši seriji o ženskah, ki oblikujejo domačo/regionalno grafično industrijo, smo obiskali gospo Branko Domazet, direktorico podjetja Konica Minolte za Adria regijo.
Branka je v panogo vstopila tiho, še kot študentka, danes pa upravlja tri regionalne trge. Njena pot ni bila podrobno načrtovana, vendar je bila prežeta z vztrajnostjo, ki je potrebna za preživetje v sektorju, ki se nenehno na novo opredeljuje.
V njenem glasu ne boste slišali stroge korporativne distance, temveč toplino osebe, ki si je kariero zgradila tako, da jo je usklajevala z družinskimi obveznostmi, in ki kljub visokemu položaju še vedno verjame, da je empatija ključno orodje za uspešno vodenje.
Kaj ste najprej pomislili, ko ste prejeli našo prošnjo za intervju na temo žensk v grafični industriji?
Iskreno povedano, prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kako zelo se je ta panoga spremenila. Ko sem začela svojo kariero, sta bila tehnologija in grafični sektor dojeta kot zelo tehnično, pogosto izključno moško okolje. Danes se ne osredotočamo samo na stroje, danes govorimo o inovacijah, digitalni transformaciji in strateških partnerstvih s strankami. Prav zato imajo takšni pogovori veliko vrednost. So ogledalo sprememb v panogi, pa tudi v družbi na splošno.
Kako ste se znašli v grafični industriji? Je bila to zavestna izbira ali se je zgodilo “sproti”?
To je bil splet okoliščin, ki se je sčasoma spremenil v zavestno izbiro. V Konico Minolto sem prišla kot študentka, brez vizije, kam me bo to popeljalo. Vendar pa ima grafična industrija to specifično dinamiko, ki te zlahka “potegne”. Začela sem v operativnih in prodajnih službah, se učila in rasla skupaj z organizacijo. Kar me je gnalo naprej, je bila neverjetna preobrazba, ki sem ji bila priča. Iz prve roke videti preobrazbo iz klasičnega pisarniškega tiskanja v digitalne rešitve za delovne procese, industrijsko tiskanje in pametne tehnologije je izkušnja, ki te nenehno motivira k učenju.
Ko govorimo o profesionalnem razvoju, katere vrednote bi izpostavili kot ključne, ki so vam pomagale?
Nedvomno sta to prilagodljivost in nenehno učenje. V panogi, ki se nenehno spreminja, ne smete dovoliti, da bi vaše znanje postalo statično, učiti se morate tako hitro kot trg. Tudi sposobnost poslušanja, razumevanja različnih poslovnih kultur in sprejemanja težkih odločitev v kompleksnih situacijah so veščine, ki se jih ne naučimo iz knjig, temveč skozi vsakodnevne izzive.
Pogosto se govori o “moških” in “ženskih” stilih vodenja. Kako vi gledate na te delitve? Kako bi opisali svoj stil vodenja ljudi?
Menim, da obstajajo različni stili, vendar jih ne bi strogo povezovala s spolom. Zanimivo je, da empatija, komunikacija in vključenost, lastnosti, ki se tradicionalno pripisujejo ženskam, zdaj veljajo za ključne kompetence sodobnega vodenja. Moj stil temelji na zaupanju in jasnih ciljih. Trdno verjamem, da ko ljudje razumejo, zakaj nekaj počnejo, rezultati pridejo naravno, brez potrebe po pretiranem nadzoru.
Ste se kdaj počutili, kot da vas sodijo drugače, ker ste ženska v tehnološkem sektorju?
Skozi mojo kariero so obstajale različne situacije in pričakovanja, vendar sem se vedno trudila, da bi se osredotočila na delo, rezultate in profesionalen pristop. Vsak od nas, ne glede na spol, položaj ali okoliščine, mora skozi svojo kariero dokazovati svoje znanje, odgovornost in sposobnosti. Profesionalna avtoriteta se ne pridobi z nazivom, temveč z integriteto, ki jo gradiš skozi leta.
Celoten intervju je objavljen v reviji Print Magazine, številka 3/26. Preberite ga tukaj.
