Ali poznate serijo Black Mirror?
Ta britanska serija na Netflixu si predstavlja, kako bi se tehnologija lahko razvijala v bližnji prihodnosti, pogosto v distopični smeri. Pogosto vzame obstoječe pojave, kot so družbeni mediji in virtualna resničnost, ter ugiba o tem, kam bi nas lahko popeljali trenutni trendi. In skoraj vedno je to temačen kraj.
Zanimiv blog, ki primerja serijo Black Mirror in prihodnost grafične industrije, je napisal John Blyth iz podjetja Ricoh Europe. Objavljamo ga v celoti.
“Spraševal sem se, kako bi ekipa Black Mirror ravnala v tiskarski industriji. Verjetno bi si predstavljali mračno prihodnost, v kateri bi prevladovali umetna inteligenca, strojno učenje in avtomatizacija. Produktivno, vendar brezdušno. Popolnoma avtomatizirano, kar pomeni, da ni človeške prisotnosti; nekaj velikih, sterilnih tovarn, ki se same spremljajo in upravljajo.
Ali gre naša industrija v to smer?
Prevladujoči trend bi lahko takšen izid naredil verjeten, in sicer glede na našo osredotočenost na inovativne tehnologije, ki povečujejo produktivnost in učinkovitost ter zmanjšujejo možnost napak in odpadkov. Vendar osebno ne verjamem, da se bo tako zadržana vizija tiskarske industrije uresničila, in sicer iz treh ključnih razlogov.
Prvič, tiskarska industrija je vedno privlačila podjetnike in “outsiderje”, ustvarjalne in nekonvencionalne ljudi, ki se težko vključijo v sistem. Se prepoznate?
Privlačijo jih raznolikost, ustvarjalnost, energija in dinamika tiskarske industrije. Zavrnili so kariere v bolj predvidljivih sektorjih in verjetno ne bodo dovolili, da bi se industrija, ki jo imajo radi, spremenila v nekaj popolnoma enotnega in brezznačajnega.
Drugi razlog za optimizem je, da ideja o robotizirani prihodnosti ignorira dejstvo, da tiskarne uspevajo na zadovoljstvu strank, pri čemer so številne stranke lahko zadovoljne samo, če jim ponudimo domiselne in edinstvene rešitve, ki jih ločijo od konkurence.
Nič ne kaže na to, da tržna konkurenca v prihodnosti ne bo enako intenzivna kot zdaj, zato bodo blagovne znamke še naprej iskale izvirnost in vpliv. Umetna inteligenca morda že pušča svoj pečat v grafičnem oblikovanju, vendar bosta modrost in izkušnje tiskarskih strokovnjakov še naprej ključni za blagovne znamke. To ščiti to bogato in živahno panogo.
Tretjič, tiskarska industrija ima svojo supermoč, sposobnost čustvene interakcije s potrošniki. To jo ščiti pred scenarijem Black Mirrorja.
Sveži pristopi, nenavadni materiali in digitalna dodelava tiska navdušujejo potrošnike in omogočajo blagovnim znamkam, da izstopajo. Zato bodo tiskarji še naprej igrali ključno vlogo pri zagotavljanju inovativnih in personaliziranih rešitev, kar preprosto ne sodi v tisto sivo futuristično vizijo iz uvoda.
Ali torej tiskarski industriji grozi scenarij Black Mirrorja?
Kot sem že povedal, ne verjamem. Ne zato, ker tehnologija tega ne bi omogočila, ampak zaradi človeškega dejavnika. Ljudje, ki delajo v tiskarski industriji, ljudje, ki delajo za blagovne znamke, in ljudje, ki uživajo medije. Oni bodo varuhi industrije, ki ostaja dragocena in vitalna.”
